Forsprakkar "Višreisnar" eru upp til hópa ESB-innlimunarsinnar - margir nafngreindir hér

Žeir voru ótrślega margir for­kólf­ar inn­lim­un­ar­sinn­ušu öfug­męla­sam­tak­anna "Jį Ķs­land!" Žar į mešal eru:
a) Bene­dikt sjįlfur, mešlimur ašal­stjórn­ar "Jį Ķsland!" a.m.k. 2014–16 (eins og annar Icesave-greišslu­sinni, Margrét Krist­manns­dóttir ķ SVŽ, og eins og ESB-maš­ur­inn Andrés Péturs­son), 
b) Jón Stein­dór Valdi­marsson, kjörinn formašur stjórnar "Jį Ķsland!" frį stofnun 2009, ašstošarframkvstj. og sķšar frkvstj. Samtaka išnašarins (SI) 1988–2010 (oršinn frkvstj. žar 2008), stofnfélagi og stjórnarmašur ķ Višreisn, nż­kjörinn alžm. flokksins,
c) Žorsteinn Vķg­lundsson, nżkjörinn alžm., ķ stjórn SI 2004–2009, mešlimur "Jį Ķsland!", var frkvstj. Samtaka įlfram­leišenda 2010–2013, frkvstj. Samtaka atvinnu­lķfsins (SA) 2013–2016, ķ stjórn Samtaka išn­ašarins 2004–2010, vara­form. frį 2007, varaform. og form. Gildis, lķfeyrissjóšs, 2014–2016,
d) Vilmundur Jósefsson, ķ stjórn SI a.m.k. 1994–2005 og
ķ fram­kvęmda­rįši "Jį Ķsland!" a.m.k. 2015–16,
e) Hanna Katrķn Frišriksson, ķ fram­kvęmda­rįši "Jį Ķsland!" (–2015–2016), nżkjörinn alžm. Višreisnar,
f) Ellisif Tinna Vķšisdóttir, fv. forstj. Varnar­mįla­stofnunar og fv. ofur­launa-frkvstj. Kirkjužings, ķ fram­kvęmda­rįši "Jį Ķsland!" (–2014–2016), er form. utanrķkis­mįla­nefndar Višreisnar 2016,
g) Žorgeršur Katrķn Gunnars­dóttir, nżkjörinn alžm. Višreisnar, hefur veriš mešal žekkt­ustu ESB-sinna ķ Sjįlfstęšis­flokknum, var žar varaform. 2009 žegar greidd voru atkvęši į Alžingi um Össurar-umsóknina um inngöngu ķ ESB, en hśn sat žį hjį.
h) Jóna Sólveig Elķnardóttir, nżkjörinn 9. žingmašur Sušurkjördęmis, fyrir Višreisn, en hśn var sérfręšingur hjį sendinefnd Evrópusambandsins į Ķslandi og vefstjóri hjį Evrópustofu 2011–2013 skv. ęviįgripi hennar į althingi.is og flutti erindi į ašalfundi "Jį Ķsland!" 4. sept. 2014;
i) Pawel Bartoszek,
nżkjörinn alžingismašur Reykjavķkurkjördęmis sušur fyrir Višreisn, ķ fram­kvęmda­rįši "Jį Ķsland!" a.m.k. 2015–16, sat ķ hinu ólögmęta stjórnlagarįši, sem samžykkti billega leiš til aš koma Ķslandi hratt inn ķ Evrópu­sambandiš, en batt um leiš svo um hnśtana, aš žjóšin fengi ekki aš krefjast žjóšar­atkvęša­greišslu um aš ganga śr stórveldinu;
j) Ólafur Ž. Stephensen
, frkvstj. Félags atvinnu­rekenda, fv. ritstj. Morgun­blašs­ins (mįlsvari ESB žar!), 24 stunda og Frétta­blašsins, mikill ESB-sinni, er sagšur bakhjarl Višreisnar: http://pallvil.blog.is/blog/pall_vilhjalmsson/entry/2178635/
k)
Žaš sama į viš um Žorstein Pįlsson, fv. forsętis­rįšherra og fv. ritstj. Frétta­blašsins; langtķma-įróšurs­mašur hefur hann veriš fyrir inn­töku Ķslands ķ Evrópu­sambandiš og skip­ašur af žing­mönnum Jóhönnu­stjórnar for­mašur ESB-višręšu­nefnda frį 2009, unz sama stjórn sprakk į žvķ limm­inu; einnig hann er ķ fram­kvęmda­rįši öfug­męla­sam­tak­anna "Jį Ķsland!" (–2015–2016).

Ašalheimildir: Vefsķšur "Jį Ķsland!", Višreisnar, SI og Alžingis.

Žaš kann ekki góšri lukku aš stżra, aš Benedikt Jóhannesson og félagar hans ķ Višreisn og śr SI, fulltrśar atvinnu­rekenda į hęgri kanti ķslenzkra stjórnmįla, vilja teyma žjóšina undir erlent helsi: ęšsta löggjafarvald Evrópusambandsins, stjórnvald žess og dómsvald!

Žar aš auki eiga stjórnmįlamenn aš standa meš žjóš sinni, en Benedikt var mešal leišandi manna ķ žvķ* aš reyna aš narra hana til aš borga Icesave, žvert gegn lagalegum rétti okkar og žjóšarhagsmunum.* Sporin hręša!

* http://thjodarheidur.blog.is/blog/thjodarheidur/entry/1286385/

Jón Valur Jensson.


mbl.is Benedikt svarar įsökunum
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Aukinn meirihluti til framsals fullveldis er bęši ešlilegur og naušsynlegur (sex skjaldarmerki Ķslands fylgja meš)

Mest knżjandi mįl fyrir full­veldi Ķslands, sem um leiš er mik­il­vęgt mįl til aš tryggja, aš žaš verši sam­huga žjóš sem taki meg­in­įkvarš­anir žar um, er aš setja žaš įkvęši inn ķ stjórn­ar­skrį, aš ķ įkvörš­un bęši ķ žing­heimi og ķ žjóš­ar­at­kvęša­greišslu verši įskiliš, aš 3/4 at­kvęša žurfi til aš gera žį grund­vall­ar­breyt­ingu į okkar stjórn­skipan aš afsala eša fram­selja full­veldi okkar til annars rķkis eša rķkja­veldis.

Žetta er ķ raun sjįlfsagt mįl til sjįlfstryggingar lżšveldinu og kemur vęntan­lega ķ veg fyrir snögga ašför aš žvķ sama lżšveldi meš lżšskrumi og peningaaustri ķ einhliša įróšur sem žjónar hagsmunum stęrra veldis/rķkis.

Hlišstęšu er aš finna ķ mörgum lögum félaga (ž.m.t. fyrirtękja og stofnana), sem leyfa ekki, aš žau verši nišur lögš eša lögš inn ķ annaš félag, nema t.d. 80% atkvęša į ašalfundi įkveši svo.

Eins er hlišstęša fólgin ķ stjórnarskrį Noregs, sem įskilur ķ 93. gr., aš til fullveldisframsals žurfi minnst 3/4 meirihluta ķ Stóržinginu.

Önnur hlišstęša var ķ dansk-ķslenzku Sambandslögunum, en žar var įskiliš, aš aukinn meirihluta žyrfti bęši ķ Alžingi og ķ žjóšaratkvęšagreišslu til aš fella sambandalagasamninginn śr gildi, svo sem hér segir:

  • 18. gr.:
  • "... Til žess aš įlyktun žessi [um aš fella śr gildi žann samning] sé gild, verša aš minnsta kosti 2/3 žingmanna annašhvort ķ hvorri deild Rķkis­žingsins [danska] eša ķ sameinušu Alžingi aš hafa greitt atkvęši meš henni, og hśn sķšan vera samžykt viš atkvęša­greišslu kjósenda žeirra, sem atkvęš­is­rétt hafa viš almennar kosn­ingar til löggjafar­žings landsins. Ef žaš kemur ķ ljós viš slķka atkvęša­greišslu, aš 3/4 atkvęš­is­bęrra kjósenda aš minsta kosti hafi tekiš žįtt ķ atkvęša­greišslunni, og aš minsta kosti 3/4 greiddra atkvęša hafi veriš meš samningsslitum, žį er samningurinn fallinn śr gildi." (Hér skv. ritinu Sjįlfstęšisbarįtta Ķs­lend­inga, lokažįttur 1918-1944. Gunnar Hall tók saman. Rvķk 1956, s. 25.)

Hér er athyglisveršur texti ķ grein ķ Mbl. 14. maķ 2013:  Eins og Noršmenn geršu, eftir Björn S. Stefįnsson, dr. scient.:

"Viš ęttum aš geta gert eins og Noršmenn geršu, nefnilega aš hafa žjóšaratkvęšagreišslu. Žannig mį heyra, žegar rętt er um Evrópu­sambandsmįliš. En hvaš geršu Noršmenn?

Noršmenn bjuggu sig undir Efnahagsbandalagsmįliš į sjöunda įratug sķšustu aldar meš žvķ aš setja ķ stjórnarskrį įkvęši um framsal į valdi. Žaš var žannig, aš framsal į valdi til bandalags rķkja, sem Noregur er ašili aš, getur gerst meš samžykki žriggja fjóršu žingmanna." (Nįnar žar.)

Žetta vęru vissar skoršur gegn framsali eša hreinu afsali ęšstu fullveldis­réttinda, sér ķ lagi afsali ęšsta löggjafarvalds, sem er einmitt eitt įkvęšiš ķ sérhverjum inntökusįttmįla (accession treaty, hérlendis oft kallaš "ašildar­samn­ingur") nżrra mešlima­rķkja į žessari öld, žegar žau samžykkja aš ganga ķ Evrópu­sambandiš.

En žetta eitt dugar ekki, og framvinda mįla ķ Noregi er einmitt skżrt dęmi um žaš. Žjóšin er aš vķsu mjög andvķg žvķ į žessari öld (og ekki sķzt nś) aš fara inn ķ Evrópusambandiš, en ķ Stóržinginu hafa ESB-innlimunarsinnar löngum veriš ķ meirihluta, og žaš getur meš tķš og tķma skapaš hęttu fyrir fullveldi landsins. Og žannig, ekkert minna, var įstandiš bęši 1972 og 1994, žegar fram fóru žjóšar­atkvęša­greišslur um inngöngu ķ Evrópu­sambandiš. Ķ bįšum tilfellum var žvķ naumlega hafnaš, meš ašeins 53,5% meirihluta 1972, en meš 52,2% įriš 1994. Ķ vissum ašstęšum (efnahagskreppu eša vegna annarra ófara žjóšarbśsins af manna völdum eša nįttśrunnar) getur žvķ fullveldi lands veriš ķ mikilli hęttu, žegar svo mjótt er į munum, eins og lķka sżndi sig ķ Svķžjóš ķ nóvember 1994, žegar 52,3% (af žeim 83,3% sem greiddu atkvęši) kusu ašild landsins aš Evrópu­sambandinu. Nokkrum mįnušum seinna höfšu hlutföllin snśizt viš, en žį gat sęnskur almenningur ekkert gert ķ mįlinu! (Sjį nįnar um žaš ķ bók Ragnars Arnalds, fyrrv. fjįrmįla- og mennta­mįla­rįšherra: Sjįlf­stęšiš er sķstęš aušlind.)

Eins og undirritašur sagši hér ķ grein 20. nóv. 2013:

"Žannig gętum viš žį setiš uppi meš tvķskipta žjóš, naumur meirihluti žeirra, sem męta myndu į kjörstaš ... fengi aš rįša, en hinir engu og žaš um alla framtķš nįnast! Og žetta gęti gerzt, jafnvel žó aš vitaš sé, aš žeir, sem eru MJÖG andvķgir inntöku landsins ķ Evrópu­sambandiš, eru miklu stęrra hlutfall slķkra andstęšinga heldur en hlutfall hina, sem eru MJÖG HLYNNTIR inngöngu ķ ESB,* hefur reynzt vera mešal slķkra ESB-sinna. Ekki vęri žetta uppskrift aš mikilli žjóšarsįtt og "samvinnu" žessara ólķku hópa!" 

Af žessum įstęšum, en umfram allt til aš standa vörš um okkar sjįlfstęša og fullvalda lżšveldi, ęttu Ķslendingar aš gera gangskör aš žvķ, aš žaš verši sett ķ stjórnarskrįna, žegar henni nęst veršur breytt, aš aukins meirihluta verši krafizt bęši ķ žingi og hjį žjóšinni sjįlfri, ef tillaga kemur fram um framsal fullveldis til rķkjasambands eša stórveldis. En til žess voru refirnir ekki skornir hjį okkur 1. desember 1918, žegar fullveldi landsins var višurkennt.

* Sbr. nżlega grein hér: 4,8 sinnum fleiri mjög andvķgir inngöngu ķ ESB heldur en žeir sem eru mjög hlynntir henni.

Hér eru svo skjaldarmerki Ķslands frį upphafi:

Merki Ķslandskonungs Image result for skjaldarmerki Wijnbergen  ŽorskemerkišFįlkamerkišLandvęttaskjaldarmerkišLydveldisskjaldarmerki  Elzta merkiš, tįkn gošoršanna: frį 13. öld, nęst kemur merki Ķslands undir Noregskonungi um 1280 (sameinar tįkn Ólafs helga og žjóšveldisins eša Gizurar jarls). Žaš žrišja: flatti žorskur­inn (endurgerš), frį ofan­veršum mišöldum og įfram allt inn ķ 20. öld.

Fjórša merkiš, fįlkinn: 1903-1919 (er til dęmis yfir dyrum Landsķma­hśssins gamla viš Sušurgötu), žaš fimmta er merki konungsrķkisins Ķslands 1919-1944, loks lżšveldismerkiš frį 1944.

Elzta merkiš, til sem slķkt, er į skjaldarmerkjabók Wijnbergens um 1280:

Image result for skjaldarmerki Wijnbergen Sama merki, nr. 2 hér ofar, er ķ raun nśtķma-endurgerš, rśssnesk! Og 1. merkiš er endurgerš og tilgįta P. Warmings, birt ķ Įrbók Fornleifafélagsins, ž.e.  skjöldur meš tólf žverröndum, hvķtum (silfrušum) og heišblįum til skiptis, sem "er hugsanlega žaš merki (eša fįni) sem Hįkon konungur fékk Gizuri Žorvaldssyni ķ Björgvin 1258, er hann gerši hann aš jarli." (Heimild.)

Jón Valur Jensson.


Er Ķslendingum aš koma enn meira ķ koll aš taka žįtt ķ Rśssabanni ESB?

Nś ętla Rśssar sér aš veiša 25.000 tonn af karfa viš Reykjaneshrygg, žrisvar sinnum meira en rįšlagša heildarveiši.
  • Rśssar višurkenna ekki stofnmat NA-Atlantshafsfiskveiširįšsins, en žaš lagši til aš engar karfaveišar yršu stundašar nęstu tvö įr.
  • Į nżafstöšnum įrsfundi rįšsins ķ Lundśnum var felld tillaga Ķslands um aš veišar yršu stöšvašar; karfi hefur veriš ofveiddur um įrabil og tveir stofnar hans eru taldir ķ śtrżmingarhęttu. Rśssar hafa sett sér einhliša kvóta, Evrópusambandiš og Danmörk fyrir hönd Fęreyja og Gręnlands hafa ekki sętt sig viš aš Rśssar sętu einir aš veišunum og hafa viljaš takmarka žęr. (RŚV.is)

Žaš mżkir ekki hug Rśssa gagnvart Ķslandi, aš stjórnvöld hér hafa tekiš fullan žįtt ķ frįleitum og vonlausum višskiptatakmörkunum Evrópusambandsins gagnvart žessu mikla višskiptalandi okkar fram į sķšustu įr.

  • Į fundinum var samžykkt tillaga um 7.500 tonna heildarveiši. Žegar hśn leggst viš 25 žśsund einhliša kvóta Rśssa gęti heildarveišin oršiš um 30 žśsund tonn. Į vef atvinnuvegarįšuneytisins segir aš nišurstašan sé Ķslendingum mikil vonbrigši (Rśv)

Hvenęr ętla stjórnvöld aš sansast ķ žessu mįli og hętta aš refsa śtgeršar- og sjómönnum fyrir žaš sem žeir bera enga įbyrgš į? Grķšarlegt tap hefur žegar oršiš af sölubanninu į Rśssland, einkum vegna makrķls. Sį stinni og góši fiskur į annaš skiliš en aš lenda ķ gśanói skammsżnna, ESB-žjónandi ķslenzkra rįšherra. Įhrifin į karfaveišarnar eru svo annaš kjaftshögg į ķslenzkan sjįvarśtveg. 

Jón Valur Jensson.


4,8 sinnum fleiri mjög andvķgir inngöngu ķ ESB heldur en žeir sem eru mjög hlynntir henni

Ķ nżrri skošanakönnun MMR, sem stór hluti svarenda (87,8%) tók afstöšu til, eru einungis 7,9% mjög hlynnt inn­göngu ķ Evr­ópu­sam­bandiš, en 38,1% mjög and­vķg henni. Ķ heild eru 57,8% and­vķg, en 20,9% hlynnt inn­göngu ķ sam­band­iš. Hlutföll hóp­anna eru 2,77 full­veldis­sinnar į móti hverjum einum ESB-sinna! Andstašan hefur aukizt verulega frį fyrri könnun MMR ķ sept­em­ber.

Įvallt raunar frį Össurar­umsókn­inni 2009 hefur veriš traustur meiri­hluti andstęšur inngöngu ķ evrópska stórveldiš, en hvenęr ętlar stjórn­mįla­flokk­unum aš lęrast žaš? En ķ staš žess aš leggja žetta frįleita umsókn­ar­mįl til hlišar (mįl, žar sem hinn fallni fyrrv. utan­rķkis­rįšherra braut stjórnar­skrįna ķ ęsingi sķnum), žį hefur fjölgaš ķ hópi veruleika­firrtra žingflokka sem gęla enn viš žetta mįl eftir kosn­ingarnar (žótt lķtt hafi žeir fjallaš um žaš ķ kosn­inga­barįtt­unni!) og vilja fremur sinna žvķ en aškall­andi verkefnum innanlands, svo sem ķ heilbrigšis­žjónustu, ašbśnaši og kjörum lķfeyrisžega, menntamįlum, löggęzlu, vegagerš og višunandi ašstöšu į ferša­manna­stöšum.

Skošana­könn­un MMR var gerš dag­ana 7.-14. nóv­em­ber og var heild­ar­fjöldi svar­enda 904 ein­stak­ling­ar, 18 įra og eldri. Spurt var: Ert žś hlynnt(ur) eša and­vķg(ur) žvķ aš Ķsland gangi ķ Evr­ópu­sam­bandiš (ESB)? Sam­tals tóku 87,8% af­stöšu. (Mbl.is)

Žurfa ekki stjórnmįlamenn okkar aš lęra rétt eins og unga fólkiš?

Jón Valur Jensson.


mbl.is Vaxandi andstaša viš inngöngu ķ ESB
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Evrópusambandiš vill verša stórveldi/heimsveldi (stašfest)

Hśn gengur ekki žessi fįfręši margra um Evróp­usambandiš! Jafnvel Ómar Ragnars­son žrętir fyrir vilja og stefnu Brussel-manna aš gera Evrópu­sam­bandiš aš heimsveldi. En fyrir žvķ liggja ótvķręš orš höfuš­leištoga žessa rķkja­sambands.

Žannig sagši Jacques Delors, forseti framkvęmdastjórnar Evrópusambandsins 1985-1995: "Wir müßen Großmacht werden!" [Viš veršum aš gerast stórveldi]. Žetta sagši hann žį žegar ķ nóvember įriš 1991 ķ vištali viš Der Spiegel (sbr. Ragnar Arnalds, fyrrv. fjįrmįla- og menntamįlarįšherra: Sjįlfstęšiš er sķstęš aušlind, Reykjavķk 1998, bls. 102).

Jón Baldvin Hannibalsson sagši Delore hinn frįbęrasta ķ starfi forseta fram­kvęmda­stjórn­ar­innar, sem er e.k. rķkisstjórn Evrópu­sambandsins. Ennfremur kallar Jón Baldvin žann klóka mann "föšur Evrópska efnahagssvęšisins" (EES). En augljóst er, aš Delors var opinber talsmašur ESB, ef nokkur var žaš.

Jose Manuel Barroso, sem var forseti fram­kvęmda­stjórnar Evrópu­sambandsins 2004-2014, talaši um “heimsveldi” sitt (empire).

Jį, af žvķ aš żmsir viršast efins um žessa stórveldisdrauma Evrópu­sambands­ins, žį er vert aš vitna hér ķ sjįlfan Barroso, sem lét merkileg orš falla ķ žessa įtt į blašamannafundi hinn 17. jślķ 2007. Žar kallaši hann sambandiš reyndar ekki stórveldi (Großmacht), eins og fyrirrennarinn Jacques Delors gerši, heldur ‘heimsveldi’ (empire).

Žetta kemur fram ķ frétt The Daily Telegraph: Barroso hails the European ‘empire’, hinn 18. jślķ 2007, svohljóšandi:

“We are a very special construction unique in the history of mankind,” said Mr Barroso yesterday. “Sometimes I like to compare the EU as a creation to the organisation of empire. We have the dimension of empire.” – The commission president made his remarks on Europe’s historical mission while celebrating “real progress” on a new EU treaty deal to replace the constitution rejected by French and Dutch voters two years ago.

Frį žessari frétt sagši Heimssżn, hreyfing sjįlfstęšissinna ķ Evrópumįlum, hinn 25.7. 2007 meš eftirfarandi hętti:

“Viš erum mjög sérstök smķši sem er einstök ķ mannkynssögunni. Stundum lķki ég Evrópusambandinu sem sköpunarverki viš skipulag heimsveldis. Viš bśum yfir stęrš heimsveldis.” Žannig męlti José Manuel Barroso, forseti framkvęmdastjórnar Evrópusambandsins, į blašamannafundi žann 17. jślķ sl.

Žannig hafa tveir ęšstu embęttismenn Evrópusambandsins talaš įn žess aš tvķnóna viš žaš. Hvers vegna višurkenna ķslenzkir įhangendur žessa fyrir­bęris ekki žį stašreynd?

En ķ fullu samręmi viš žį stašreynd er vilji rįšamanna ķ Brussel nś (og reyndar um langa hrķš įšur) aš stofna einn sameinašan Evrópusambandsher, og fyrir liggja um žaš valdheimildir ķ Lissabon-sįttmįlanum. 

Jean-Claude Juncker, eftirmašur Barrosos sem forseti framkvęmdastjórnar ESB frį 2014, hvetur til žess, aš hafin verši af nżju upp­bygg­ing evr­ópsks ör­ygg­is­banda­lags meš žaš aš loka­mark­miši aš stofna Evr­ópu­her,“ eins og hann sagši ķ ręšu į fundi ķ Berlķn sl. fimmtu­dag; undir žetta taka žżzk stjórn­völd skv. frétt Irish Times, en Žżzkaland er lang­öflugasta rķkiš innan Evrópu­sambandsins.

Nś blasir viš, vegna einuršar Donalds Trump gagnvart NATO-rķkjum, aš žar verša śtgjöld til hermįla trślega hękkuš ķ 2% af vergri žjóšar­framleišslu innan nokkurra įra. Engin įstęša til aš ętla, aš nokkru rķki, jafnvel svo smįu sem Ķslandi, sem hugsanlega gęti innlimazt ķ ESB, yrši hlķft viš žvķ aš leggja fram sinn skerf til sameiginlegra varnarmįla, ž.e. til ESB-hersins. Žar yrši m.a. horft til tiltölulega mikils rķkidęmis okkar, og legšum viš ekki fram mannskap til žjįlfunar og vopna­buršar ķ žeim her, žį yršum viš ķ stašinn lįtin leggja fram žeim mun meira fé af fjįrlögum okkar til reka slķkan her.

Og ķ sambandi viš stórveldisdrauma Evrópu­sambandsins er ekki vert aš gleyma hér fremur nżlegum ummęlum Hermans van Rompuy, forseta rįšherrarįšs ESB 2009-2014, um aš "Śkraķna į heima ķ Evrópusambandinu"! (sjį Evrópusambandiš sękist eftir Śkraķnu). En žegar hann lżsti žessu yfir, aš Śkraķna ętti heima ķ Evrópusambandinu, gerši hann nįnast nįkvęmlega žaš sama og Olli Rehn, fv. śtženslustjóri ESB, sagši ķ vištali viš Handelsblatt: "Islands natürlicher Platz ist in der EU – ešlilegur eša nįttśrlegur stašur Ķslands er ķ Evrópusambandinu.” – Žau orš voru frek ķhlutun ķ okkar innan­rķkismįl (sbr. hér), og eins var um orš Rompuys gagnvart Śkraķnu, en žeim var lķka fylgt eftir ķ verki meš framlagi ESB og Bandarķkja Obama til uppreisnar­afla ķ Kęnugarši.

Jón Valur Jensson.


mbl.is Vill stefna aš Evrópuher
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Er fyrirmynd ESB-sinna klįrinn sem leitar žangaš sem hann er kvaldastur?

"Alžingi hafnaši žjóšar­at­kvęša­greišslu um ESB-um­sókn įriš 2009, ašildar­višręš­ur sigldu ķ strand 2011, žeim var hętt ķ janśar 2013. ESB-flokkar uršu undir ķ kosn­ingum 2013, ESB-viš­ręš­um var slit­iš į sķš­asta kjör­tķma­bili, ESB-flokk­ur­inn žurrk­ašist aš mestu śt 2016. ESB-mįliš var ekki kosninga­mįl 2016, enginn prédikaši ašild. Aš ESB-ašildar­mįl valdi vand­ręšum viš stjórnar­myndun ķ nóvember 2016 er meš ólķkindum."

Žannig ritar Björn Bjarnason ķ snarpri grein sinni ķ gęr og bętir viš:

"Bretar, helsta višskiptažjóš okkar, er į leiš śr ESB. Į žessari stundu veit enginn hvernig Bretum tekst aš semja viš ESB um śrsögn sķna. Brżnasta verkefni ķslenskra stjórnvalda nś gagnvart samstarfi viš ESB-rķki er aš tryggja farsęlan samning viš Breta samhliša EES-samningnum eša stušla aš ašild Breta aš EES-samstarfinu. Žegar vitaš veršur um nišurstöšu ESB og Breta er tķmabęrt fyrir okkur aš huga enn į nż aš samskiptunum viš ESB."

Björn ritar hér af hyggindum sem fyrri daginn, og žó skal tekiš fram, aš žau Samtök um rannsóknir į Evrópusambandinu og tengslum žess viš Ķsland, sem halda śti žesasari vefsķšu, gefa sér alls ekki, aš EES-samningurinn sé skįrri en ašrar leišir tvķhliša višskiptasamninga, sem unnt er aš fara aš fyrirmynd Svisslendinga.

En sannarlega er hitt meš ólķkindum, aš ķslenzkir stjórnmįlamenn lįti sér detta ķ hug aš setja ESB-ašildarmįl į óskalista mįlefna ķ stjórnarmyndunarvišręšum og žaš eftir allt, sem į undan er gengiš. Fyrir utan žaš, sem Björn hefur nefnt hér, er vert aš minna į, aš frį upphafi til enda vann Evrópusambandiš harka­lega gegn rétti og žjóšarhag Ķslendinga ķ Icesave-atganginum; ennfremur baršist žaš eindregiš gegn okkar fulla fiskveiširétti ķ makrķlmįlinu og vildi ķ upphafi ašeins "bjóša" okkur einungis 2-3% (og sķšar 5-6%) hlut ķ Noršur-Atlantshafsveišunum, žótt allur vęri žessi afli okkar aš fullum rétti ķ eigin lögsögu! En meš stašfestu Jóns Bjarnasonar, žįverandi rįšherra, og į grundvelli žeirra fullveldisréttinda okkar, sem viš hefšum EKKI innan Evrópu­sambandsins, žį tókst honum aš tryggja okkur 16-17% hlut ķ öllum žeim veišum, sem sķšan hafa skilaš okkur hvorki meira né minna en einni milljón tonna af makrķl į sjö įrum!

Samt eru jafnvel heilir stjórnmįlaflokkar stofnašir til aš troša Ķslandi undir klafa Evrópusambandsins! "Žangaš leitar klįrinn sem hann er kvaldastur" segir žjóšarspekin (ķ ljósi reynslunnar) réttilega um žvķlķka vanhugsun. 

Žar aš auki er žaš skżrlega komiš fram, enn einu sinni, ķ svörum Evrópu­sambandsins viš fyrirspurn frį sóknarpresti į Akureyri, sr. Svavari Alfreš Jónssyni, aš s.k. ašildarvišręšur snśast alls ekki um žaš, sem A-, C-, S- og jafnvel V-flokkarnir vilja vera lįta (ž.e. um samning um inngöngu ķ stórveldiš), heldur einfaldlega um ašlögun viškomandi lands aš lögum og reglum Evrópu­sambandsins, sem ÖLL žarf aš meštaka, vilji land eša žjóš fį aš "ganga ķ klśbbinn". Nįnar er fjallaš um žetta ķ skżrri grein į Moggabloggi sr. Svavars: Samningar eša ašlögun? Svar ESB, grein sem vakiš hefur mikla athygli og fengiš 170 "lęk" (sbr. einnig žessar greinar hans: Lżšręši og heišarleiki? og Óvinir ESB og karlakóra).

Žess vegna er žaš lķka rétt hjį Birni Bjarnasyni aš horfa fram į veginn ķ staš žess aš reyna aš endurvekja einhverja višręšufundi, sem hvort sem er fóru ķ strand į veldisįrum Jóhönnu og verša ekki vaktir upp frį daušum, nema menn ętli sér beinlķnis aš hafna öllum žeim ströngu skilmįlum sem Alžingi samžykkti 2009 sem skilyrši fyrir Össurar­umsókninni ógęfilegu. Og um žetta segir Björn:

"Ķ stjórnarmyndunar­višręšum eiga menn ekki aš takast į viš einhverja drauga śr fortķšinni. Žar į aš ręša mįl lķšandi stundar og framtķšar, meta stöšu žjóšarinnar frjįlsir af fįnżtum fortķšardeilum."

Megi Alžingi og žingflokkarnir bera gęfu til žess aš halda sér viš ķslenzkt fullveldi ķ staš žess aš gęla viš aš afsala žvķ ķ hendur gamalla nżlendu­velda į megin­landinu, žeirra sem aldrei hafa gefiš okkur eitt né neitt, heldur gengiš hér freklega į fiskistofna okkar eša ķ bezta falli stundaš viš okkur višskipti.

En svo sannarlega snżst Evrópu­sambandiš um miklu meira en višskipta­samninga, žaš snżst um tollmśra og nišurgreišslur og marg­hįttašar vald­heimildir Rómar- og Lissabon-sįttmįlanna, m.a. til ęšstu rįšandi löggjafar sambandsins yfir öll žjóšrķkin, einnig til fiskveiša allra ESB-borgara/śtgerša upp aš 12 mķlum, sem og til forręšis ķ orku­veršlagningar­mįlum og til aš setja į fót einn allsherjarher fyrir allt Evrópu­sambandiš (mjög brżnt verkefni į nęstu įrum, segja žeir ķ Brussel!). Eru žeir Ķslendingar, sem eru meš öllum mjalla, trślega vandfundnir sem ķ reynd eru ginnkeyptir fyrir nokkru af žessu.

Jón Valur Jensson.


mbl.is Evrópumįlin lķklega til žingsins
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Brexit viršist ętla aš standast žrįtt fyrir hęstaréttarśrskurš

Ólķklegt er aš śr­sk­uršur­ Hęstaréttar Englands og Wales "komi ķ veg fyr­ir śr­sögn Bret­lands śr Evr­ópu­sam­band­inu, žótt mįliš gęti seinkaš žvķ, aš grein 50 verši virkjuš," segir ESB-fręšingurinn Hjörtur J. Gušmundsson ķ fróšlegri grein į Mbl.is: Er Brexit bśiš aš vera? 

Śrskuršurinn gekk śt į, aš Bretastjórn hafi boriš aš leita samžykkis brezka žingsins, įšur en śrsagnarferli landsins śr Evrópusambandinu verši formlega hafiš, ekki hafi nęgt žaš "konunglega vald" sem rķkisstjórnin taldi sig hafa til žeirrar įkvöršunar. Rķkisstjórn Theresu May mun įfrżja śrskuršinum til Hęstaréttar Bretlands (United Kingdom), og mį bśast viš žvķ, aš hann śrskurši um mįliš ķ desember. Į mešan er margt oršiš betur ljóst um aš andstašan viš Brexit hefur fremur hjašnaš en haldizt viš ķ fyrri styrk (sjį grein Hjartar), enda er t.d. pundiš aftur į upp­leiš ķ kjöl­far Brex­it-śr­sk­uršarins.

JVJ.


mbl.is Er Brexit bśiš aš vera?
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Žżzkir: Island will der EU beitreten! “Auch ein strategisches Interesse”

Ja zu Beitrittsverhandlungen

“Island will der EU beitreten” stendur žar undir mynd, sem ég kęri mig ekki um aš birta hér (af ķslenzka fįnanum meš žeim žżzka og Evrópusambandsins). Eftirfarandi er fróšlegt:

Mit großer Mehrheit hat sich der Bundestag für die Aufnahme von Beitritts­verhand­lungen über eine EU-Mitgliedschaft Islands ausgesprochen. Zwar lehnten die Abge­ordneten am Donnerstag, 22. April 2010, nach rund ein­stündiger Debatte im Plenum alle Anträge sowie Entschließungs­anträge der Opposition ab, in denen SPD, Die Linke und Bündnis 90/Die Grünen beinahe unisono für einen zukünftigen EU-Beitritt der Atlantikinsel plädiert hatten (17/1059,17/1191, 17/1171,17/1172). Doch der gemeinsame Antrag von Union und FDP mit dem Ziel, ein Ein­vernehmen zwischen Bundestag und Bundes­regierung über Beitritts­verhandlungen mit Island herzustellen, wurde in der Abstimmung mit den Stimmen der Koalition angenommen (17/119017/1464). Ein Antrag der Grünen, die gefordert hatten, die Rechte des Bundes­tages nach den Begleitgesetzen zum Vertrag von Lissabon zu wahren, wurde einver­nehmlich vom Parlament für erledigt erklärt (17/260).

In der Debatte, die der Abstimmung vorausging, hatten sich alle Redner für die baldige Aufnahme von Beitrittsverhandlungen ausgesprochen. Michael Link, europapolitischer Sprecher der FDP, betonte, Deutschland und die Europäische Union hätten ein großes Interesse am Gelingen der Beitrittsverhandlungen. [Allt, sem er hér og sķšar meš bęši feitletri og skįletri ķ senn, er mķn leturbreyting, JVJ.] Mit Island würde eine stabile Demokratie der EU beitreten, in der Rechtsstaatlichkeit und Menschenrechte geachtet würden.

“Mehr als nur eine Flucht unter den Euro-Rettungsschirm”

Trotz der Finanzkrise, die die Republik hart getroffen habe, könne man noch immer von einer stabilen Marktwirtschaft auf der Atlantikinsel sprechen. Zudem könne die EU von Island “viel lernen“: So lege Island großen Wert auf eine nachhaltige Fischereiwirtschaft. “Wir müssen in den Beitrittsverhandlungen darauf achten, dass Island in Bereichen, in denen es Fortschritte gemacht hat, nichts von der EU übergestülpt wird“, mahnte der Liberale.

Im Gegenzug dürften jedoch keine “Abstriche und Kompromisse“ beim kommerziellen Walfang gemacht werden. Kritikern, die Bedenken geäußert hatten, Island ginge es mit dem Beitrittsgesuch nur um die “Flucht unter den Euro-Rettungsschirm“, entgegnete Link, dass sich die Sozialdemokraten in Island schon lange für eine EU-Mitgliedschaft ihres Landes einsetzten. “Es geht um mehr als nur um den Beitritt zur Eurozone.“

“Beitrittsverhandlungen sind keine Einbahnstraße”

Ähnlich sah dies auch Michael Roth, der stellvertretende europapolitische Sprecher der SPD. Seine Fraktion “freue“ sich auf Beitrittsverhandlungen. Wichtig sei dabei, die Chancen einer Mitgliedschaft auf beiden Seiten zu betonen. Dennoch müsse in den Verhandlungen klar gemacht werden, dass es in der EU nicht nur um “„Binnenmarkt, Euro und wirtschaftliche Kriterien“ gehe. “Wir sind auch eine Wertegemeinschaft“, betonte der Sozialdemokrat.

Aus diesem Grund sei es notwendig, auch die Zivilgesellschaft in den Prozess der Beitrittsverhandlungen einzubeziehen. Nicht nur in Island, sondern auch innerhalb der EU müsse dringend eine Debatte über die Zukunft der EU geführt werden, forderte er. Roth plädierte dafür, die Beitrittsverhandlungen mit Island zum Anlass zu nehmen, das nachzuholen, was auch in Deutschland sträflich vernachlässigt worden sei - “eine Debatte darüber, wohin wir wollen mit der Union und wie wir in Wirtschaft, Finanzpolitik und Umweltpolitik enger zusammenarbeiten können“. Die Verhandlungen seien “keine Einbahn- sondern eine Zweibahnstraße“, stellte Roth klar.

“Island muss Integrationsidee Europas mittragen”

Dr. Andreas Schockenhoff, stellvertretender Vorsitzender der Union für den Bereich der Europapolitik, betonte, dass mit dieser nun stattfindenden Debatte über Island der Bundestag zum ersten Mal darüber entscheiden könne, ob mit einem Kandidaten EU-Beitrittsverhandlungen geführt werden. “Das ist ein starkes Recht, das der Lissabon-Vertrag uns einräumt“, gab der CDU-Politiker zu bedenken. Doch es sei auch eine “große Verantwortung“. Das Parlament müsse seine Erwartungen an den Verhandlungsprozess deutlich machen.

Für seine Fraktion betonte Schockenhoff, die CDU/CSU unterstütze das Ziel einer Mitgliedschaft Islands in der EU. Die Republik sei ein “Gewinn“ für Europa, gerade was seine Erfahrungen mit erneuerbaren Energien betreffe. Außerdem habe die EU auch ein strategisches Interesse: “Island ist das Tor zu Arktis, gerade mit Blick auf die dortigen Rohstoffe sollte die EU hier präsent sein“, so Schockenhoff. [Allt, sem er hér og sķšar meš bęši feitletri og skįletri, er mķn leturbreyting, JVJ.]

Trotzdem müsse die Atlantikrepublik auch die politischen und wirtschaftlichen Kriterien für eine Aufnahme erfüllen. Island dürfe nicht nur aus finanziellen Gründen Mitglied werden. “Es muss auch die Grundidee einer immer tieferen Integration mittragen“, forderte der Politiker.

“Verhandlungen ohne Vorbedingungen”

Manuel Sarrazin, europapolitischer Sprecher von Bündnis 90/Die Grünen, betonte wie auch Schockenhoff die Bedeutung der Debatte im Parlament über das Beitrittsgesuch Islands: “Wir als Bundestag mischen uns nun ein - und das ist ein wichtiges Signal - auch an die Öffentlichkeit. In den Verhandlungen mit Island dürften alte Fehler, wie etwa die verfrühte Nennung von Beitrittsterminen, nicht wiederholt werden.

Aber auch bilaterale Konflikte dürften nicht den europäischen Prozess behindern, forderte der Politiker mit Blick auf das umstrittene isländische “Icesave“-Gesetz. Dieses sollte Hunderttausende ausländischer Kunden für die Pleite der Icesave-Bank entschädigen, war dann aber vom isländischen Präsidenten im Januar 2010 per Veto gestoppt worden. Dies hatte zu Streit mit den EU-Mitgliedstaaten Niederlanden und Großbritannien geführt.

Sarrazin sprach sich für den baldigen Beginn von Verhandlungen mit Island ohne Vorbedingungen aus. Die Bundesregierung solle darauf beim nächsten Treffen des Europäischen Rates im Juni hinwirken, verlangte der Abgeordnet: “Damit Island nicht länger warten muss.“

“Schuldentilgung darf keine Voraussetzung sein”

Auch Andrej Hunko (Die Linke) unterstützte ausdrücklich das Beitrittsgesuch Islands. Natürlich gebe es Bereiche, in denen sich das Land “verändern“ müsse, gab er zu und nannte in diesem Zusammenhang insbesondere das Verbot des kommerziellen Walfangs. Doch auch die EU müsse sich bewegen - etwa im Bereich der Kapitalverkehrskontrolle, forderte Hunke, der Mitglied des Europaausschusses im Bundestag ist.

So bezeichnete der Linkspolitiker - ähnlich wie zuvor Manuel Sarrazin - es als “inakzeptabel“, die Beitrittsperspektive Islands mit dem Streit um das isländische “Icesave“-Gesetz  zu verknüpfen, wie es bislang in der Öffentlichkeit getan worden sei. Die Schuldentilgung dürfe keine Voraussetzung für einen Beitritt des Landes zur EU sein.

Heimild: vefsķšan Deutscher Bundestag, Startseite > Dokumente & Recherche > Textarchiv > 2010 > EU-Beitritt Island.

JVJ tķndi saman. Įšur birt į Vķsisbloggi JVJ 22. aprķl 2010.

Fréttamenn ęttu aš krefja Smįra McCarthy um svör

Smįri McCarthy, sem kosinn hefur veriš žingmašur Pķrata žrįtt fyrir fįdęma-klaufaleg ummęli, upplżsti ķ śtvarpsžętti um daginn, aš Evrópusambandiš vilji leggja mikiš į sig til aš fį Ķsland inn. "Hvašan hann hefur žaš, veit ég ekki," sagši Pétur Gunnlaugsson į Śtvarpi Sögu um žetta ķ sķšdegisžętti ķ dag, žar sem Vigdķs Hauksdóttir er gestur žįttarins.

Sjįlfur sagšist Smįri McCarthy vera fylgjandi inngöngu Ķslands ķ ESB. En hann viršist ķ einhverju sérstöku sambandi viš Brusselmenn, og ęttu fréttamenn aš ganga į hann og krefja hann um svör viš žvķ, hvaša ESB-menn hafi upplżst hann um žennan mikla įhuga Evrópusambandsins į Ķslandi.

Vitaskuld er įhugi stórveldisins į Ķslandi engin nż frétt, en žaš hafa żmsir žrętt fyrir hann og lįtiš jafnvel sem stórveldiš myndi ekkert hagnast į žvķ aš nį Ķslandi inn! Samt eru ekki ašeins lķfskjör betri hér en mešaltališ ķ ESB, hagvöxtur meiri, atvinnuleysiš mun minna o.s.frv., heldur eru aušlindir okkar mikils virši, bęši į og undir jöršu og fiskimiš okkar žau aušugustu ķ Evrópu um aldir, eins og mikil fiskisókn Breta, Frakka, Žjóšverja, Belgja o.fl. žjóša til Ķslands bar vitni um og ķtrekuš herskipavernd brezka flotans meš fiskveišum žeirra hér ķ žorskastrķšunum.

Margir Ķslendingar eru andvķgir her ķ landi, en eftir grķšarlega mikilvęgri hernašarašstöšu landsins slęgjast Žjóšverjar ķ gegnum ESB, sbr. žessa frétt: Island will der EU beitreten! “Auch ein strategisches Interesse”, sem undirritašur sagši frį į Vķsisbloggi sķnu, mešan žaš var og hét, og veršur sś grein endurbirt hér sem fyrst (žvķ aš žrįtt fyrir aš 365 mišlar hafi fyrir­vara­laust lagt nišur gervallt Vķsisblogg žśsunda manna og allar umręšur žar til margra įra, žį var undirritašur svo forsjįll aš taka afrit af sķnum pistlum žar).

Viš fengjum, vel aš merkja, ekki aš rįša žvķ, hvort landiš yrši notaš til heręfinga og herstöšva (bęši flughers og flota), ef ESB-innlimunarsinnušum flokkum tękist aš afsala landi og žjóš fullveldisrétti og sjįlfstęši ķ hendur yfirdrottnaranna ķ Brussel. Nįnar um žetta ķ nefndri grein.

Sbr. einnig eftirfarandi grein į Moggabloggi undirritašs 22. aprķl 2010: Žżzka žingiš samžykkti ķ dag EU/ESB-umsókn Össurar og Jóhönnu! -- einnig ķ öšrum pistli 23. aprķl 2010: Žżzka sambandsžingiš samžykkti inngönguvišręšur Ķslendinga (Össurar umfram allt!!!) viš Evrópubandalagiš (EU).

Jón Valur Jensson.


Nokkrar bįbiljur ESB-innlimunarsinnašra flokka og frambjóšenda

1) "Višreisn" lętur sem eina leišin til lękkunar vaxta sé ķ gegnum ESB. En hęrri raunvextir hér en ķ nįgrannarķkjum hafa ekkert meš gjaldmišil okkar aš gera, upplżsir Mįr Wolfgang Mixa okkur um.*

2) Žeir vilja ekki takast į viš aš nżta okkar fullveldisréttindi til aš beita valdi žingmeirihluta og rįšherra til aš breyta vaxtastefnunni ķ landinu og setja t.d. 2% vaxtažak į verštryggša vexti. Annašhvort kemur žetta til af pólitķsku kjarkleysi (aš ķmynda sér žetta sem ómögulegt eša illfęrt) eša žeir hreinlega vilja žetta EKKI, af žvķ aš žeim (t.d. ESB-innlimunarflokknum "Višreisn") er meira ķ mun aš hafa hiš sķfellda umkvörtunarefni meirihluta žjóšarinnar: okurvexti Sešlabankans og bankanna, sem sitt tęki til aš reyna aš hręša menn og smala žeim til aš ašhyllast ESB-inngöngu sem "einu lausnina" –– sem hśn žó alls ekki er! En žetta er sį herkostnašur saklausrar žjóšarinnar sem óbilgjörn "Višreisn" er til ķ: aš neita fólki um ķslenzka vaxtalękkun, af žvķ aš ESB-Benedikt og hans fylginautar vilja einfald­lega koma okkur undir klafa Evrópu­sambandsins. En žetta sżnir vita­skuld, aš "Višreisn" hin nżja stendur ekki undir nafni, hana skortir žor til aš endurtaka gott framtak Višreisnar­stjórnar Ólafs Thors į 7. įratugnum aš žvķ aš umbylta og endur­bęta ķslenzka stjórnarhętti ķ efnahagsmįlum ķ krafti okkar fullveldisréttinda og aflétta fyrri haftastefnu meš sķnum eigin, innri starfs­tękjum, en til žess hafa stjórnvöld nś sem fyrr m.a. löggjafaržingiš og vald rķkisstjórnar yfir stjórn Sešlabankans og peninga­stefnunefndar.

3) Žeir gefa kjósendum til kynna, aš s.k. "ašildarvišręšur" feli ķ sér samninga tveggja jafnrétthįrra ašila um mįlamišlanir ķ įtt aš einhverri sameiginlegri nišurstöšu, sem verši žó ekki ķ samręmi viš "samninga" annarra ESB-rķkja. Til aš mynda hafa menn eins og Össur Skarphéšinsson lįtiš sem viš gętum fengiš "hagstęša" samninga viš Evrópusambandiš um okkar fiskveišimįl. Ekki fengu Noršmenn slķk yfirrįš yfir jafnvel parti af sinni fiskveišilögsögu, ķ žeim viš­ręšum sem žeir įttu ķ viš ESB og lyktaši meš norsku NEI-i ķ žjóšar­atkvęša­greišslu 1994. Og į hreinu er žaš, skv. formanni sjįvarśtvegs­nefndar Evrópu­sambands­žingsins, Gabriels Mato (19.9. 2012), aš "Ķslendingar verša aš samžykkja og virša löggjöf Evrópusambandsins ķ sjįvarśtvegsmįlum" - ekki bošiš upp į annaš ķ ESB! Samanber einnig skżr orš sjįvarmįlastjóra Spįnar: aušlindir "evrópusambandsvęddar" žegar rķki gengur ķ ESB (5. sept. 2009). Ķ samręmi viš žetta kallaši rįšherra Spįnverja ķ ESB-mįlum fiskimiš Ķslands "fjįrsjóš" og ętlaši Spįnverjum aš tryggja sér fiskveiširéttindi hér ķ ašildarvišręšunum (29. jślķ 2009).

4) Žį hafa ESB-sinnar haldiš žvķ fram ķ umręšunni, aš viš Ķslendingar tökum hvort sem er viš meirihlutanum af ESB-löggöf gegnum EES-samninginn. En ķ reynd nį innan viš 10% af lögum Evrópusambandsins hér ķ gegn meš EES-samningnum.

5) Svo er lįtiš sem viš getum nįš hér varanlegum undanžįgum frį jafnvel meginreglum sįttmįla Evrópusambandsins. En hitt er margstašfest stašreynd, eins og Stefan Füle, žįv. stękkunarstjóri Evrópusambandsins, tók skżrt fram į blašamannafundi ķ Brussel, aš engar varanlegar undanžįgur eru veittar frį lögum ESB.

6) Bįbiljurnar um vaxtamįlin (sem Jón Steinar Ragnarsson hefur varpaš nżju ljósi į ķ żmsum innleggjum sķnum hér nešar) nį hįmark sķnu ķ lżšskrumi nokkurra frambjóšenda, sem allir eru ESB-sinnašir, um himinhįan mun į śtlögšum kostnaši lįntakenda vegna ķbśšakaupa į Ķslandi annars vegar og ķ ESB-löndum hins vegar, og er hér vķsaš til Įstu Gušrśnar og Óttars Proppé hjį "Bjartri framtķš" og Benedikt og Žorgerši Katrķnu hjį "Višreisn" ķ kosninga­barįttunni aš undanförnu. Žannig fullyrti Óttarr ķ kynningu į flokki sķnum ķ Sjónvarpi 19. okt. sl.: "Žaš er nįttśrlega alveg óžolandi aš viš hérna į Ķslandi žurfum aš kaupa ķbśširnar okkar žrisvar til fjórum sinnum į mešan fólk ķ nįgrannalöndunum er aš fjįrmagna ķbśšir meš jafnvel eins og tveggja prósenta vöxtum." ––Žetta um žrefalda til fjórfalda ķbśšaveršiš er uppspuni eša einber fįfręši žessa misreiknandi skżjaglóps. Viš athugun mjög glöggs verkfręšings var ķbśšarverš hér endurgreitt (ef tekiš var 100% lįn) meš um 15–20% meiri kostnaši en ķ Danmörku. Jafnvel fullyršing Žorgeršar Katrķnar um aš viš borgum fyrir eitt hśs meš andvirši tveggja hśsa gegnum bankakerfiš er lķka rakiš lżšskrum til aš gylla fyrir okkur "kostinn" viš aš fara inn ķ Evrópu­sam­bandiš. Sķšast ķ gęrkvöldi, daginn fyrir kosningarnar, stašhęfši Benedikt Jóhannesson, aš Ķslendingar vęru aš borga andvirši žriggja til fjögurra hśsa viš aš kaupa sér eitt į lįnum, į sama tķma og Danir vęru aš borga tęplega eitt og hįlft andvirši hśss ķ sķnum kaupum. Ķ reynd eru samanburšartölurnar, aš öllu śtreiknušu, um 1,35 hjį Dönum, en um 1,55 hjį okkur. Žaš er munur sem aušvelt er aš nį nišur meš löggjöf um vaxtažak į verštryggš lįn (sbr. 2. liš hér ofar) og eins į óverštryggš lįn, įsamt sérįkvęšum vegna mikilla gengisfellinga eša holskefla ķ efnahagslķfinu. Pólitķskur vilji er allt, sem til žarf.

7) Žvķ er haldiš fram, aš evran sé stöšugur og traustur gjaldmišill ķ samanburši viš óstöšuga krónu. Ķ žessu sambandi er žvķ einnig haldiš endalaust fram, aš krónan hafi rżrnaš um hartnęr 100% frį upptöku hennar um 1922, ólķkt frammistöšu dönsku krónunnar, sem viš klufum okkur žį frį. Žetta er hin mesta sżndarblekking; veršbólga og veršfall krónunnar hefur alls ekki komiš ķ veg fyrir, aš lķfskjörum og veršmętasköpun ķ formi ķbśšarhśsnęšis og atvinnufyrirtękja hafi fleygt hér fram ķ meira męli en ķ flestum ef ekki öllum löndum Evrópu frį sama tķma, bęši ķ stórfelldum vexti og ķ gęšum hśsnęšis, ennfremur bęši ķ kaupmętti og ótrślegum framförum ķ velferšarkerfinu. Viš vorum eitt fįtękasta land įlfunnar fyrir um 95 įrum, sumir jafnvel enn bśandi ķ moldarkofum, en erum nś mešal bezt stęšu Evrópužjóša og jöfnušur hér, žrįtt fyrir allt, meiri en annars stašar. En į grunni fengins sjįlfstęšis og fullveldis höfum viš frį 1918 sótt fram meš ašdįunarveršum hętti ķ samfélagi žjóšanna, og žaš eru žessi fullveldisréttindi sem m.a. veittu okkur forsendurnar og réttinn til aš stękka fiskveišilögsöguna śr žremur mķlum ķ 200 į einungis aldar­fjórš­ungi, 1950-1975! Žetta var svo mikil blóštaka fyrir brezkan sjįvarśtveg, aš Sameinaša konungsrķkiš Stóra-Bretland fór žrķvegis ķ žorskastrķš, beitandi herskipaflota sķnum og öšrum vķgdrekum gegn okkur af mikilli hörku (og mį benda į vel myndskreytta frįsögn ķ Morgunblašinu ķ dag, bls. 34 og 36, af įsiglingu žriggja brezkra drįttarbįta į varšskipiš Žór ķ mynni Seyšisfjaršar 1975, en slķkar įsiglingar og tilraunir til žeirra voru margar og stórhęttulegar sumar hverjar, og umtalsvert tjón hlauzt af žeim į skipum beggja ašila; sjį um žaš t.d. lķflega sagša sögu žessara landhelgismįla ķ fallega śtgefinni bók eftir nżkjörinn forseta okkar, dr. Gušna Th. Jóhannesson: Žorskastrķšin žrjś. Saga landhelgismįlsins 1948–1976. Rvķk: Hafréttarstofnun Ķslands, 2006).

8) Žvķ er haldiš fram, aš matvęlaverš myndi lękka umtalsvert meš a) upptöku evru sem lögeyris į Ķslandi, b) viš inntöku landsins ķ Evrópusambandiš. Hvorugt stenzt neina skošun. a) Strax viš upptöku evru ķ żmsum löndum Evrópu­sam­bandsins, t.d. į Spįni og Austurrķki og żmsum fyrrverandi austantjaldslöndum, hękkaši veršlag į margvķslegri žjónustu og vöruverši, žegar kaupmenn og ašrir ašilar fęršu sitt verš ķ evrumynt. b) Žęr fullyršingar, aš ESB-ašild fylgi sjįlfkrafa lękkun matarveršs, komu m.a. fram ķ mįli Evu Heišu Önnudóttur, sem titluš var sem sérfręšingur viš Hįskólann į Bifröst ķ vištali į Rśv 21. jśnķ 2009, žar sem hśn sagši:

"Žaš var tališ aš almennt mundi vöruverš lękka um 10-15% og matvara lękka sem žvķ nemur og jafnvel meira. Ég vil samt taka fram žegar veriš er aš tala um veršlękkun į matvöru og į hśsnęšislįnum, žį er ekki vķst aš žaš komi fram ķ žvķ aš vöruverš lękki eingöngu heldur aš žaš dragi saman į vöruverši į Ķslandi og meginlandi Evrópu. Žannig aš žaš dregur śr veršhękkunum, žaš er reynslan hjį Finnum og Svķum."

En ótrślega grunn var umfjöllun Rśv, eins og m.a. innflutningsašili, Siguršur Žóršarson, benti į:
 
"Viš erum nś žegar ķ tollabandalagi meš ESB ķ gegn um EES žannig aš almenna reglan er aš žaš eru engir tollar į vörur frį ESB. Varšandi sumar landbśnašarvörur žį eru takmarkanir ķ formi kvóta og heilbrigšisreglna.
Hvernig getur RUV haldiš žvķ fram aš vöruverš lękki? Žvert į móti mun vöruverš hękka vegna žess aš tolla- og frķverslunarsamningar okkar t.d. viš Asķulönd munu falla śr gildi. ESB-ašild mun lķka hękka tolla į fiski frį okkur, t.d. til Kķna og Kóreu."

Og undirritašur jók žessu viš žį umręšu (sjį einnig innlegg Gušbjörns Gušbjörnssonar tollgęzlumanns žar):

"Žaš er frįleitt aš miša viš "mešalverš ķ ESB", sem oft er talaš um, held­ur ętti miklu fremur aš miša hér viš mešalverš ķ Noršvestur-Evrópu, žar sem kauplag og veršlag į żmissi žjónustu hefur veriš miklu lķkara okkar en kauplag og veršlag ķ Sušur-, Miš- og Austur-Evrópu.

Žaš fólk, sem heldur žvķ fram, aš matarverš myndi almennt lękka –– jafnvel um 10–15%!!! – į aš setja upp viš vegg og lįta žaš rökstyšja žessa fullyršingu sķna. Ętlar žaš aš lękka flutningskostnaš til landsins? Ętlar žaš aš lękka kaup verzlunarfólks? Hvernig bętir žaš okkur upp smęš markašarins og fjarlęgš hans frį meginlandinu? Žó aš sumar matvörur yršu ódżrari (en ašrar alls ekki), žį yrši žaš ķ 1. lagi meš žeim tjóna­kostnaši, aš žaš yrši högg fyrir okkar land­bśnaš og ylli auknu atvinnu­leysi, en ķ 2. lagi er žetta svo takmarkašur hluti matarkörfunnar (sem er sjįlf ķ heild um 16% af śtgjöldum mešalfjölskyldu), aš žaš hefši ekki įhrif nema į sįralķtinn hluta heildar­śtgjalda hverrar fjölskyldu. Til frįdrįttar kęmu svo meiri skattbyršar vegna atvinnulausra."

Žį benti undirritašur į, aš jafnvel hin żkta 10–15% lękkun matvęlaśtgjalda myndi ekki žżša lękkun heildarśtgjalda fjölskyldu upp į meira en ca. 1,7–2,5%, ef satt vęri fullyrt, sem žaš žó alls ekki var. "En jafnvel žótt žetta VĘRI satt (sem sķšan ętti žó eftir aš draga frį įšurnefndan tjónskostnaš), myndi žaš vera žess virši aš missa löggjafarvald okkar og yfirrįš yfir aušlindunum žess vegna?!"

Samkeppnisašilar į matvęlamarkaši hafa stašiš sig tiltölulega vel į seinni įrum viš aš halda veršlagi hér ķ prżšilegu įsigkomulagi mišaš viš nįgranna­lönd okkar. Meš nżlegri nišurfellingu og lękkun tolla og vörugjalda į żmsar ašrar vörur eins og raftęki, skó og fatnaš hefur įstandiš enn batnaš til mikilla muna og žvķ dregiš mjög śr žeim innkaupa­feršum fólks, sem įšur voru oršnar įrviss višburšur um žetta leyti įrs og fram į ašventuna, til Glasgow o.fl. borga Evrópu.

* Mįr Wolfgang Mixa er meš PhD-próf ķ Business Administration og m.a. lektor ķ fjįrmįlum viš Hįskólann ķ Reykjavķk; nįnar um hann hér.

Jón Valur Jensson.


mbl.is „Fjalliš tók jóšsótt“
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Nęsta sķša »

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband